Matjaž NEMEC

Protection des mineurs en ligne

Podprl sem poročilo o zaščiti mladoletnikov na spletu, saj verjamem, da otroci in starši v digitalnem okolju ne smejo ostati brez ustrezne zaščite, jasnih pravil in odgovornosti platform. Digitalne storitve so postale neločljiv del odraščanja, vendar obstoječa zakonodaja, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, ne zadošča izzivom, ki jih ustvarjajo algoritmi in sporne prakse, namenjene zadrževanju otrok pred zasloni ter izpostavljanju škodljivim vsebinam. Poročilo upravičeno poziva Evropsko komisijo k okrepljenemu nadzoru nad izvajanjem pravil ter k pripravi novih določb v okviru prihajajočega Akta o digitalni pravičnosti. Podatki jasno kažejo na nujnost ukrepanja: 97 % mladih internet uporablja vsak dan, polovica neprestano preverja naprave, četrtina kaže znake zasvojenosti, mnogi pa so redno izpostavljeni škodljivim vsebinam, oglasom in manipulativnim praksam, ki dokazano vplivajo na duševno zdravje. Zato podpiram prepoved zasvojitvenega oblikovanja aplikacij, ciljanega oglaševanja ter nepoštenih praks v mobilnih igrah. Prav tako podpiramo uvedbo usklajene evropske starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij ter varnih, zanesljivih in neizključujočih mehanizmov preverjanja starosti. Naša odgovornost je zagotoviti, da digitalni prostor postane varnejši za vse otroke.

Résolution sur Gaza au point de rupture: action de l'Union pour combattre la famine, urgence de la libération des otages et progrès vers une solution fondée sur la coexistence de deux États

Parlament je končno prelomil molk glede katastrofalne situacije v Gazi - dve leti po začetku genocida nad Palestinci. Resolucijo prihaja veliko prepozno in je v svoji vsebini zaradi desnice šibka. Zavrnjeni so bili praktično vsi predlogi, ki bi genocid v Gazi prepoznali kot dejstvo in ga obsodili. Prav tako zahteve s pozivom po takojšnjem in popolnem vojaškem embargu za Izrael in prekinitvi Pridružitvenega sporazuma med Unijo in Izraelom. To nekateri poslanci od Komisije in držav članic zahtevamo že od samega začetka vojne v Gazi. A je Parlament vendarle končno le prelomil svoj glasen in poveden molk. Z resolucijo zahtevamo priznanje palestinske države, pozivamo k sankcijam ter k prekinitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom. Resolucija opozarja tudi na kršitve obveznosti spoštovanja človekovih pravic iz 2. člena ter poziva EU k prepovedi izvoza orožja. Lakota v Gazi je povzročena namerno, čeprav brez imenovanja krivca zanjo - Izraela. Zaradi hude nuje po odzivu na razmere v Gazi sem resolucijo podprl, čeprav ni idealna. Palestinskemu ljudstvu pošiljamo sporočilo, da zahtevamo takojšnjo prekinitev morije, sankcije proti Izraelu ter takojšnjo dostavo humanitarne pomoči. Unija mora storiti še veliko več, da bo na pravi strani zgodovine, ko se pred očmi celotnega sveta odvija eden najhujših zločinov sodobnega časa.

Résolution sur la préservation de la mémoire des victimes de la période communiste d’après-guerre en Slovénie

Izglasovana resolucija predstavlja nevaren precedens, ki odpira vrata zgodovinskemu revizionizmu in političnemu oportunizmu. Evropska ljudska stranka (EPP) je s podporo skrajne desnice zlorabila Evropski parlament za uveljavljanje ozkih političnih interesov, pri tem pa povozila ustaljene parlamentarne postopke. Teptanje in prirejanje pravil postaja vse pogosteje uporabljeno orodje (skrajne) desnice v EP. Resolucija, ki izkorišča bolečo dediščino preteklosti, ne išče resnice, sprave ali spoštljivega spomina na žrtve, temveč deli, provocira in utrjuje ideološke narative preteklosti. Vedno in tudi tokrat jasno poudarjam, da si vse žrtve vojnega in povojnega nasilja zaslužijo dostojen pokop, ljudje pa pomiritev – a ta ne more biti izsiljena zavoljo političnih teženj in izkrivljanja zgodovinskih dejstev, kot to počno podporniki resolucije. Gre za zavestno povezavo med EPP in skrajno desnico, ki se odvija ravno v času politične negotovosti predsednice Komisije. S tem je Parlament instrumentaliziran – ne kot prostor demokratične razprave, temveč kot podaljšek strankarskih interesov. Zaradi vseh teh razlogov sem glasoval proti. Ne zaradi zanikanja žrtev, temveč zaradi odgovornosti do resnice, zgodovine in evropske prihodnosti, ki nikdar več ne sme podleči silam, ki so jo nekoč že skoraj uničile.

Résolution sur la poursuite du soutien sans faille de l’Union à l’Ukraine, après trois ans de guerre d’agression russe

Z večino besedila resolucije se je moč strinjati – npr. z rešitvijo, ki bi zagotovila trajen in vzdržen mir v Ukrajini, – a resolucija pušča še precej nejasnosti in po moji oceni daje tudi usmeritve, katerih ne podpiram – npr. v odstavku 6 resolucija poziva države članice EU in NATA k individualni in kolektivni vojaški podpori Ukrajine ali pa denimo v odstavku 9, ko resolucija govori o robustnih varnostnih garancijah, pri čemer je moč resolucijo interpretirati v smeri pošiljanja tudi naših vojakov na fronto v Ukrajino. Prav tako pa je bilo na glasovanju zavrnjenih več dopolnil, tudi s strani Levice, ki so pozivala k okrepljenim diplomatskim aktivnostim Evropske unije za dosego miru. Težko je tudi sprejeti, da so pozivi k miru dojeti kot vojaško hujskanje, na drugi strani pa pozivi k oboroževanju kot pot za dosego miru. Resolucija dodatno pozdravlja načrt o ponovnem oboroževanju, ki ga je predstavila predsednica Komisije von der Leyen, ter izpostavlja tudi vprašanja članstva Ukrajine v Natu, s čemer se ne strinjam. Zaradi vseh omenjenih razlogov resolucije nisem podprl, ampak sem se o njej vzdržal.

Résolution sur le livre blanc sur l’avenir de la défense européenne

Podobno kot v primeru resolucije o Ukrajini se z delom besedila resolucije strinjam, a po moji oceni tudi ta resolucija ne odgovarja celostno na vprašanja, ki jih naslavlja ta zahtevna tema, da bi resolucijo lahko podprl. Strinjam se, da EU potrebuje več avtonomije ter zmanjšanje njene odvisnosti od „vprašljivih“ prijateljev, kar ji bo prineslo tudi več stabilnosti in večjo odpornost na zunanje vplive. Pozdravljam tudi poudarek, da je EU v prvi meri projekt miru in mora to tudi ostati. Prav tako se strinjam, da mora diplomacija ostati temelj zunanje politike EU. A na drugi strani brezglavo in rokohitrsko ponovno oboroževanje brez ustreznih investicij v ostale vidike varnosti, kot so socialna, ekonomska, stanovanjska, zdravstvena in okoljska varnost, Evropi ne prinaša več varnosti, ampak v prvi vrsti krepi vojaški industrijski obrat. Tako obsežno oboroževanje, h kateremu pozivajo von der Leyen in nekateri evropski voditelji, skorajda nujno pomeni tudi ponovno obvezno vojaško služenje kot tudi krčenje sredstev, denimo pri koheziji in socialnih programih. S tem se ne morem strinjati – ne brez široke javne razprave ter široke javne podpore. Prav tako je bilo več zelo konstruktivnih dopolnil, zlasti Levice, zavrnjenih, kar je še pretehtalo v prid moje odločitve po vzdržanju.

Résolution sur la pérennité du soutien financier et militaire apporté à l’Ukraine par les États membres de l’Union

Evropski parlament je na svojem septembrskem plenarnem zasedanju razpravljal o razmerah v Ukrajini in o tem sprejel tudi nezavezujoče mnenje v obliki parlamentarne resolucije. Glavno sporočilo sprejetega besedila je nedvoumno: še naprej obsojamo nezakonito rusko agresijo na Ukrajino, državi izražamo podporo in pozivamo k povečanju zlasti humanitarne pomoči, prav tako pa podpiramo takojšnje končanje vojne in mirovno konferenco s širokim mednarodnim soglasjem za dosego trajnega miru. A desnica v EP je – prek nekaterih dopolnil ter prek izpogajanega besedila – želela doseči ravno nasprotno. Desnica skupaj s skrajno desnico je sicer pozornost želela odvrniti od miru in z jezikom, ki poziva k dodatnemu zaostrovanju, zato sem tudi sam glasoval proti ali se vzdržal pri spornih dopolnilih in pri besedilu, kot denimo pri odstavku 8 in 9 a, ter glasoval za dopolnila levice, ki pozivajo k miru (denimo dopolnilo št. 12, 13, 14 in 19). Čeprav dopolnjeno besedilo ni optimalno, sem resolucijo na končnem glasovanju kot celoto podprl. Namreč Ukrajina si zasluži našo pomoč in možnost braniti se, a dejstvo ostaja, da miru ne bomo dosegli z dodatnim zaostrovanjem, pač pa s trezno glavo in več napora diplomacije.