Irena JOVEVA

Developing a new EU anti-poverty strategy

Podprla sem resolucijo o razvoju nove evropske strategije za boj proti revščini, saj Evropska unija potrebuje celovit okvir za zmanjševanje socialne izključenosti, boj proti otroški revščini ter izboljšanje dostopa do kakovostnih javnih storitev, stanovanja in dostojnega dela. Socialne politike morajo temeljiti na enakih možnostih, vključevanju in učinkovitem usklajevanju med državami članicami, ob spoštovanju njihovih pristojnosti. Krepitev socialne kohezije je ključna za stabilno, odporno in bolj pravično Evropsko unijo.

Addressing subcontracting chains and the role of intermediaries in order to protect workers’ rights

Podprla sem resolucijo o obravnavi podizvajalskih verig in vlogi posrednikov dela za zaščito pravic delavcev, saj je boj proti zlorabam v kompleksnih podizvajalskih strukturah ključen za preprečevanje delovne izkoriščenosti in socialnega dumpinga. Evropska unija mora spodbujati večjo transparentnost, jasno odgovornost podjetij ter učinkovite nadzorne mehanizme, ki zagotavljajo poštene delovne pogoje v vseh sektorjih. Pomembno je, da evropski okvir upošteva dobre prakse držav članic in prispeva k boljšemu izvrševanju obstoječih pravil, ob hkratnem zagotavljanju pravne jasnosti za podjetja in zaščite za delavce.

Recommendation to the Council on EU priorities for the 70th session of the UN Commission on the Status of Women

Podprla sem priporočilo o prednostnih nalogah Evropske unije za 70. zasedanje Komisije Združenih narodov za položaj žensk, saj mora Evropska unija na mednarodni ravni dosledno zagovarjati enakost spolov, odpravo diskriminacije ter krepitev pravic žensk in deklet. Posebej pomembno je spodbujati dostop do pravnega varstva, ekonomsko opolnomočenje ter zaščito pred nasiljem in neenakostmi, ki še vedno obstajajo v številnih družbah. Evropska unija mora v okviru Združenih narodov ostati močan zagovornik univerzalnih človekovih pravic ter politik, ki prispevajo k enakim možnostim in družbeni pravičnosti.

World Cancer Day

Glasovala sem za resolucijo o svetovnem dnevu boja proti raku, saj mora Evropska unija ohraniti močno politično zavezanost k preprečevanju raka, zgodnjemu odkrivanju, dostopu do zdravljenja ter podpori bolnikom in preživelim. Rak ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov v Evropi, zato je ključno nadaljnje izvajanje evropskih pobud na področju preventive, raziskav in enakega dostopa do kakovostne oskrbe. Posebej pomembno je zmanjševanje neenakosti med državami članicami, krepitev presejalnih programov ter zaščita bolnikov pred finančno diskriminacijo po zdravljenju. Evropske politike na področju zdravja morajo temeljiti na solidarnosti, znanstvenih dokazih in dolgoročnem vlaganju v javno zdravje, saj lahko le tako izboljšamo rezultate zdravljenja in kakovost življenja bolnikov po vsej Evropi.

Situation in Northeast Syria, the violence against civilians and the need to maintain a sustainable ceasefire

Podprla sem končno resolucijo o razmerah na severovzhodu Sirije, nasilju nad civilisti in potrebi po ohranitvi trajnega premirja, saj mora Evropska unija jasno zagovarjati zaščito civilnega prebivalstva, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava ter prizadevanja za stabilnost in politično rešitev konflikta. Nadaljevanje nasilja in nestabilnosti predstavlja resno tveganje za varnost regije in širše evropske soseščine, zato je pomembno podpirati diplomatske napore, humanitarni dostop in dolgoročne rešitve, ki prispevajo k miru ter zaščiti najbolj ranljivih skupin.

EU strategic defence and security partnerships

Glasovala sem za resolucijo o strateških obrambnih in varnostnih partnerstvih Evropske unije, saj se Evropa sooča z najresnejšimi varnostnimi izzivi v zadnjih desetletjih, kar zahteva tesnejše sodelovanje z zanesljivimi partnerji. Krepitev obrambnih partnerstev prispeva k večji odpornosti, boljšemu usklajevanju zmogljivosti ter večji strateški avtonomiji Evropske unije ob hkratnem ohranjanju komplementarnosti z Natom. Evropska varnost je neločljivo povezana s stabilnostjo naše soseščine, zato je pomembno, da Unija razvija dolgoročna partnerstva, ki temeljijo na skupnih vrednotah, interoperabilnosti in skupnem odzivanju na hibridne ter varnostne grožnje. V času povečane geopolitične negotovosti mora Evropska unija okrepiti svojo sposobnost delovanja kot zanesljiv varnostni akter in odgovoren globalni partner.

European Central Bank – annual report 2025

Glasovala sem za končno resolucijo o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2025, saj podpiram odgovorno monetarno politiko, ki prispeva k stabilnosti evrskega območja ter zaščiti državljanov pred inflacijskimi pritiski. Pri posameznih amandmajih sem glasovala različno, ker niso vsi odražali uravnoteženega pristopa ali v zadostni meri spoštovali neodvisnosti Evropske centralne banke. Menim, da mora gospodarska in monetarna politika Evropske unije ostati usmerjena v stabilnost cen, krepitev gospodarske odpornosti in ohranjanje zaupanja v skupno valuto.

Drones and new systems of warfare – the EU‘s need to adapt to be fit for today‘s security challenges

Glasovala sem za resolucijo o brezpilotnih zrakoplovih in novih sistemih vojskovanja, ker naslavlja nujno potrebo po prilagoditvi evropske varnostne in obrambne politike hitro spreminjajočim se tehnološkim grožnjam. Resolucija podpira razvoj skupnih evropskih zmogljivosti, krepitev sodelovanja med državami članicami ter odgovorno uporabo novih tehnologij v skladu z mednarodnim pravom in etičnimi standardi. Ključno je, da EU ostane tehnološko in strateško konkurenčna, hkrati pa zagotavlja civilni nadzor, zaščito človekovih pravic in preprečevanje zlorab novih obrambnih tehnologij.

Choice of performance indicators for audit and budgetary control in the context of financing measures to support the implementation of future European competitiveness

Podprla sem resolucijo o izbiri kazalnikov uspešnosti za proračunski nadzor, ker prispeva k bolj preglednemu, učinkovitemu in odgovornemu upravljanju evropskih sredstev. Dokument poudarja potrebo po merljivih, primerljivih in jasnih kazalnikih, ki omogočajo boljši nadzor nad porabo proračuna in večjo dodano vrednost evropskih politik. Močan proračunski nadzor je temelj zaupanja državljanov v EU ter ključen pogoj za uspešno izvajanje prihodnjih programov konkurenčnosti in rasti.

European technological sovereignty and digital infrastructure

Glasovala sem za resolucijo o evropski tehnološki suverenosti in digitalni infrastrukturi, ker podpira ambiciozno, a uravnoteženo strategijo za krepitev digitalne neodvisnosti EU. Resolucija poudarja pomen naložb v kritično infrastrukturo, polprevodnike, umetno inteligenco in kibernetsko varnost, hkrati pa zagovarja odprt enotni trg, inovacije in sodelovanje s partnerji. Tehnološka suverenost ne pomeni zapiranja, temveč pametno zmanjševanje strateških odvisnosti ob ohranjanju konkurenčnosti, odprtosti in evropskih vrednot v digitalnem prostoru.

Implementation of the common security and defence policy – annual report 2025

Podprla sem resolucijo o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike za leto 2025. Resolucija krepi vlogo Evropske unije kot verodostojnega in odgovornega akterja na področju varnosti in obrambe v vse bolj nestabilnem geopolitičnem okolju. Vojna v Ukrajini in naraščajoče varnostne grožnje so jasno pokazale, da EU potrebuje močnejše, bolj usklajeno in strateško usmerjeno delovanje na tem področju. Resolucija podpira poglabljanje sodelovanja med državami članicami, razvoj skupnih obrambnih zmogljivosti ter večjo učinkovitost evropskih misij in operacij v okviru CSDP. Posebej pomembno je, da dokument poudarja tudi spoštovanje mednarodnega prava, civilni nadzor nad obrambnimi strukturami ter vlogo EU pri preprečevanju konfliktov in krepitvi miru.

Human Rights and Democracy in the world and the European Union’s policy on the matter – annual report 2025

Glasovala sem za resolucijo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju za leto 2025. Resolucija potrjuje zavezanost EU k zaščiti temeljnih pravic, demokracije in vladavine prava v vse bolj nestabilnem in polariziranem mednarodnem okolju. V času naraščajočih avtoritarnih režimov, omejevanja svobode medijev in napadov na civilno družbo mora EU ostati dosleden in verodostojen zagovornik univerzalnih človekovih pravic. Resolucija poudarja pomen usklajenega pristopa zunanje politike EU, ki povezuje diplomacijo, razvojno sodelovanje, trgovino in sankcije z jasnimi standardi na področju demokracije in temeljnih svoboščin. Posebno pozornost namenja zaščiti zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, žensk, manjšin ter podpori neodvisnim institucijam in civilni družbi.

Addressing impunity through EU sanctions, including the EU Global Human Rights sanctions regime (so called “EU Magnitsky Act”)

Glasovala sem za resolucijo o naslavljanju nekaznovanosti z uporabo sankcij EU, vključno z globalnim režimom sankcij EU za človekove pravice. Resolucija predstavlja eno najpomembnejših orodij EU za boj proti hudim kršitvam človekovih pravic po svetu. Ciljane sankcije omogočajo, da se neposredno ukrepa proti posameznikom in subjektom, odgovornim za mučenje, samovoljne aretacije, izginotja in druge hude zlorabe, brez kaznovanja celotnega prebivalstva. Resolucija poziva k doslednejši, hitrejši in bolj usklajeni uporabi sanacijskega režima ter k večji preglednosti in politični volji držav članic. Takšen pristop krepi verodostojnost zunanjega delovanja EU in jasno sporoča, da kršitve človekovih pravic ne bodo ostale brez posledic.

The 28th Regime: a new legal framework for innovative companies

Podprla sem resolucijo o 28. režimu novega pravnega okvirja za inovativna podjetja. Resolucija predstavlja ambiciozen in potreben korak k oblikovanju enotnega evropskega pravnega okvira za start-upe, scale-upe in druga inovativna podjetja. Trenutna razdrobljenost nacionalnih pravil in zapleteni administrativni postopki pogosto zavirajo čezmejni razvoj, dostop do financiranja in privabljanje talentov, kar zmanjšuje konkurenčnost Evropske unije na globalnem trgu. Resolucija izpostavlja potrebo po enotnih, preglednih in učinkovitih pravilih, ki bi podjetjem omogočila lažje delovanje znotraj notranjega trga ter zmanjšala regulatorne in birokratske ovire. Posebej pomembno je, da novi 28. režim temelji na prostovoljni vključitvi podjetij, hkrati pa zagotavlja visoko raven pravne varnosti ter spoštovanje obstoječih socialnih in delavskih standardov. Ta resolucija prispeva k pametni harmonizaciji pravil, ki krepi konkurenčnost evropskega gospodarstva in podpira trajnostno rast po celotni Uniji.

Just transition directive in the world of work: ensuring the creation of jobs and revitalising local economies

Glasovala sem za sprejetje Direktive o pravičnem prehodu v svetu dela: ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta in oživljanje lokalnih gospodarstev. Ta direktiva predstavlja pravičen prehod na trajnostno, digitalno in konkurenčno gospodarstvo ključen za blaginjo delavk in delavcev ter za konkurenčnost Evropske unije. Direktiva naslavlja resnične socialno-ekonomske izzive, ki jih prinaša dvojni prehod, in ponuja okvir za zaščito pravic delavcev, socialno vključenost ter dostop do kakovostnih delovnih mest v vseh regijah EU. Potrebujemo politike, ki spodbujajo izobraževanje in usposabljanje, podpirajo socialni dialog ter zagotavljajo, da nobena regija ali delavec ne ostane zapostavljen. Tak pristop ni le vprašanje socialne pravičnosti, ampak tudi predpogoj za dolgoročno rast, inovacije in stabilnost Evropske unije. Direktiva predstavlja korak naprej k vključujoči in pravični Evrope, kjer sta dostojno delo in priložnosti za vse bistveni elementi našega skupnega gospodarskega in družbenega razvoja.

Safeguarding and promoting financial stability amid economic uncertainties

Glasovala sem za resolucijo o okvirju za krepitev razpoložljivosti in varnosti oskrbe s kritičnimi zdravili ter razpoložljivosti in dostopnosti zdravil skupnega interesa. Resolucija naslavlja ključne izzive, s katerimi se soočajo zdravstveni sistemi v EU zaradi pomanjkanja življenjsko pomembnih zdravil. Ta resolucija podpira pristop za izboljšanje odpornosti dobavnih verig, spodbujanje razpršenih in stabilnih proizvodnih zmogljivosti ter okrepljeno sodelovanje med državami članicami, da bodo državljanke in državljani imeli dostop do zdravil, ki jih potrebujejo, kadar jih potrebujejo. Podpora tej resoluciji pomeni jasno zavezanost k usklajenim ukrepom za stabilizacijo oskrbe, krepitev evropske farmacevtske industrije in spodbujanje inovativnosti, hkrati pa poudarja pomen pravičnega dostopa do zdravil za vse države članice. Resolucija vzpostavlja tudi okvir za strateške projekte, skupno nabavo in razširjeno transparentnost položajev na trgu zdravil, kar je ključno za zmanjševanje odvisnosti od tretjih držav in za boljše upravljanje tveganj v prihodnjih zdravstvenih krizah.

Humanitarian aid in a time of polycrisis – reaffirming our principles for a more effective and ambitious response to humanitarian crises

Podprla sem sprejetje Resolucije Evropskega parlamenta o humanitarni pomoči v času večplastne krize glede potrditev naših načel za učinkovitejše in ambicioznejše odzivanje na humanitarne krize. Resolucija poudarja potrebo po spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, zaščiti ranljivih skupin ter učinkovitem in načelnem humanitarnem delovanju, ki temelji na človekovosti, nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti – vrednotah, ki jih mora EU zagovarjati tudi takrat, ko so humanitarni izzivi najglobji. Obstoječe globalne razmere zahtevajo jasno in koordinirano evropsko humanitarno strategijo, ki presega kratkoročne odzive in krepi dolgoročno odpornost skupnosti, ki jih prizadenejo krizne razmere. Resolucija poziva k večjemu financiranju humanitarnih potreb, zaščiti civilistov in humanitarnih delavcev ter zagotavljanju dostopa do življenjsko pomembnih storitev, vključno s področji zdravja, izobraževanja in zaščite otrok. Ukrepi, ki jih podpira ta resolucija, se ujemajo z vrednotami enakosti, solidarnosti in spoštovanja človekovih pravic ter prispevajo k učinkovitejšemu evropskemu humanitarnemu delovanju v svetu.

Reform of the European Electoral Act – hurdles to ratification and implementation in the Member States

Glasovala sem za resolucijo o reformi Evropskega volilnega sporazuma – težave pri ratifikaciji in izvajanju v državah članicah, ker naslavlja temeljne izzive, s katerimi se sooča demokratična participacija državljank in državljanov EU v evropskih volitvah. Resolucija jasno opozarja, da trenutna razdrobljenost volilnih pravil v posameznih državah članicah in počasna ratifikacija dogovorjenih sprememb Evropskega volilnega sporazuma zmanjšujeta sloves in legitimnost volitev Evropskega parlamenta ter otežujeta razvoj prave evropske politične skupnosti in javne sfere. Resolucija spodbuja večjo enakost, preglednost in dostopnost volilnega procesa po vsej Uniji, vključno z izboljšano vidnostjo kandidatov in evropskih političnih skupin na volilnih listah ter odstranitvijo administrativnih ovir za glasovanje. Dokument je tudi poziv državam članicam, naj pospešijo ratifikacijo obstoječih reform in se bolj intenzivno zavzemajo za aktivno vključevanje državljanov, zlasti mladih in ranljivih skupin, v evropske volitve. Takšna reforma je zavezana k utrjevanju evropske demokracije, večji politični enakosti in krepljenju čezmejne participacije državljanov, kar je ključno za močnejšo, bolj vključujočo in legitimno Evropsko unijo.

Implementation of the rule of law conditionality regime

Glasovala sem za resolucijo o izvajanju mehanizma pogojevanja s pravno državo, ker sem trdno prepričana, da evropski davkoplačevalci ne smejo financirati vlad, ki kršijo temeljne vrednote Evropske unije. Vladavina prava ni abstraktna ideja, ampak konkretna varovalka, ki preprečuje korupcijo, zlorabo moči in krajo evropskih sredstev. Če sodstvo ni neodvisno, ni mogoče zagotoviti, da bo denar iz Bruslja res prišel do tistih, ki jim je namenjen – našega prebivalstva, evropskega prebivalstva. S tem glasom podpiram dosledno uporabo mehanizma pogojevanja za vse države članice, brez izjem in političnega barantanja. Kritična sem do dejstva, da je bil mehanizem doslej uporabljen le v enem primeru, čeprav poročila kažejo na resna tveganja tudi drugod. Komisija mora ukrepati hitreje in bolj transparentno. Hkrati resolucija upravičeno poudarja zaščito končnih upravičencev – študentov, nevladnih organizacij in raziskovalcev –, ki ne smejo postati talci svojih neodgovornih vlad. Evropa mora ostati skupnost demokracij, ne pa bankomat za avtokrate.

Decarbonisation and modernisation of EU fisheries, and the development and deployment of fishing gear

Glasovala sem za resolucijo o razogljičenju in modernizaciji ribištva EU, ker verjamem, da morata varstvo okolja in socialna varnost ribičev hoditi z roko v roki. Ribolov se sooča z dvojnim izzivom: nujno se mora prilagoditi podnebnim spremembam in zmanjšati svoj ogljični odtis, hkrati pa zagotoviti preživetje obalnih skupnosti, ki so pogosto odvisne od majhnih, družinskih podjetij. S tem glasom sem podprla poziv k večjim naložbam v raziskave in razvoj novih, čistejših pogonskih sistemov in ribolovnih orodij, ki so bolj selektivna in manj škodljiva za morsko dno. Ključno je, da resolucija prepoznava specifične potrebe malega priobalnega ribolova in najbolj oddaljenih regij, ki si ne morejo privoščiti dragih tehnoloških nadgradenj brez javne pomoči. Zavzemam se za to, da modernizacija flote ne pomeni le novih motorjev, ampak tudi izboljšanje varnosti in delovnih pogojev za posadke. Le s celovitim pristopom, ki vključuje finančno podporo in upošteva realnost na terenu, bomo ohranili konkurenčnost evropskega ribištva in hkrati zaščitili naše morje za prihodnje generacije.

Resolution on the continuous Belarusian hybrid attacks against Lithuania

Glasovala sem za resolucijo ki ostro obsoja nenehne beloruske hibridne napade na Litvo, saj menim, da je varnost ene države članice neločljivo povezana z varnostjo celotne Evropske unije. Dejanja Lukašenkovega režima – od pošiljanja balonov in brezpilotnih letalnikov v litovski zračni prostor do instrumentalizacije migrantov in kibernetskih napadov – niso le sosedske provokacije, temveč del širše, koordinirane strategije destabilizacije, ki jo vodi Rusija. Nedopustno je, da se ogroža varnost civilnega letalstva, moti delovanje letališč in ustrahujejo evropski prevozniki. S tem glasom sem jasno podprla pravico Litve do samoobrambe in pozvala k odločnejšemu ukrepanju EU. To vključuje zaostritev sankcij proti Belorusiji, krepitev obveščevalnega sodelovanja z Natom in finančno podporo za zaščito naše zunanje meje. Evropa ne sme dovoliti, da avtoritarni režimi nekaznovano testirajo našo odzivnost in enotnost. Naš odgovor mora biti hiter, solidaren in brezkompromisen.

Military mobility

Glasovala sem za resolucijo o vojaški mobilnosti, ker se varnostna slika Evrope drastično spreminja in zahteva naš takojšen ter odločen odziv. Ruska agresija na Ukrajino je razkrila bolečo resnico – premikanje vojaških sil po Evropi je trenutno prepočasno, ovirajo ga birokracija in infrastrukturni izzivi. V kriznih razmerah so dnevi ali celo ure ključnega pomena zato si ne moremo privoščiti, da bi obrambne sile čakale na papirje ali stale pred mostovi, ki ne prenesejo njihove teže. S tem glasom sem podprla nujne investicije v prometno infrastrukturo z dvojno rabo. To pomeni, da nadgrajene ceste, železnice in pristanišča ne bodo služili le vojaškim potrebam, temveč bodo izboljšali tudi civilno mobilnost in logistiko za naše gospodarstvo. Zavzemam se za vzpostavitev t. i. vojaškega schengena, ki bo drastično poenostavil administrativne postopke za prečkanje meja. To je ključen korak k verodostojni odvračalni drži Evrope in krepitvi sodelovanja z zavezništvom NATO, saj le mobilna in odzivna vojska lahko zagotavlja resnično varnost našim državljanom.

European Defence Readiness 2030: assessment of needs

Glasovala sem za resolucijo o evropski obrambni pripravljenosti, ker se zavedam, da v luči zaostrenih geopolitičnih razmer, zlasti ruske agresije na Ukrajino, Evropa ne sme več izgubljati časa. Varnosti naših državljanov ne moremo več jemati za samoumevno, zato je nujno, da EU do leta 2030 drastično okrepi svoje obrambne zmogljivosti. Podprla sem besedilo, ker jasno poudarja, da zgolj povečanje nacionalnih proračunov ni dovolj. Ključno je, da ta sredstva porabimo pametneje – s skupnimi javnimi naročili in krepitvijo domače, evropske obrambne industrije (EDTIB). S tem zmanjšujemo razdrobljenost, nižamo stroške in krepimo našo strateško avtonomijo, namesto da bi zgolj povečevali odvisnost od uvoza opreme iz tretjih držav. Posebej pomembno se mi zdi, da resolucija poziva k prilagoditvi mandatov finančnih institucij, kot je Evropska investicijska banka (EIB), da bodo lahko učinkoviteje vlagale v varnostni sektor, ter k izboljšanju dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja, ki so motor inovacij. S tem glasom sem podprla vizijo Evrope, ki je sposobna sama zaščititi svoje ozemlje in vrednote.

Digitalisation, artificial intelligence and algorithmic management in the workplace – shaping the future of work

Glasovala sem za resolucijo o oblikovanju prihodnosti dela, ker menim, da je nujno, da tehnološki napredek služi ljudem, ne obratno. Digitalizacija in umetna inteligenca prinašata izjemne priložnosti za večjo produktivnost in inovacije, a brez ustreznih varovalk tvegamo, da bodo delavci postali le "podatki v sistemu", izpostavljeni algoritemskemu nadzoru, diskriminaciji in stresu. S tem glasom sem podprla poziv Evropski komisiji, naj pripravi zakonodajo, ki bo zagotovila preglednost algoritmov na delovnem mestu in prepovedala neupravičen nadzor ter zbiranje občutljivih podatkov. Ključno je, da ohranimo človeški nadzor nad pomembnimi odločitvami, kot so zaposlovanje, napredovanje ali odpuščanje. Prav tako resolucija poudarja nujnost vlaganja v veščine in usposabljanje, da nihče ne bo ostal zadaj v digitalni dobi. To ni zaviranje napredka, temveč postavljanje jasnih, etičnih pravil igre, ki bodo koristila tako delavcem kot odgovornim podjetjem in zagotovila socialno pravičen prehod v prihodnost dela.

Resolution on the European citizens’ initiative entitled ‘My Voice, My Choice: For Safe and Accessible Abortion’

Glasovala sem za resolucijo o evropski državljanski pobudi „Moj glas, moja izbira“, ker trdno verjamem, da je pravica do varnega in dostopnega splava temeljna človekova pravica in neločljiv del zdravstvenega varstva. Nesprejemljivo je, da v Evropski uniji, ki temelji na vrednoti enakosti, več kot 20 milijonov žensk še vedno nima dostopa do varne prekinitve nosečnosti. Mnoge so prisiljene potovati v tujino, se soočati z visokimi stroški ali tvegati svoje zdravje zaradi restriktivnih zakonodaj in sistemskih ovir v lastnih državah. S tem glasom sem podprla predlog za vzpostavitev solidarnostnega finančnega mehanizma, ki bi državam članicam, ki prostovoljno nudijo pomoč ženskam iz drugih držav, pomagal kriti stroške teh posegov. Gre za konkreten in nujen korak k odpravljanju neenakosti v zdravstvu, ki ne posega v zakonodajo posameznih držav, temveč rešuje stiske žensk. Poleg tega je bila moja podpora izraz spoštovanja do glasu več kot 1,2 milijona državljanov, ki so jasno zahtevali spremembe. Reproduktivna avtonomija ne sme biti odvisna od poštne številke ali finančnega stanja. S tem glasovanjem smo se zavzeli za Evropo, kjer ženske svobodno in varno odločajo o svojem telesu.

Relations between the EU and Saudi Arabia

Glasovala sem za resolucijo o odnosih s Savdsko Arabijo, saj dokument odraža potreben geopolitični pragmatizem v času nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Savdska Arabija ostaja ključni regionalni akter, s katerim mora Evropska unija vzdrževati dialog zaradi energetske varnosti, gospodarskega sodelovanja in reševanja konfliktov v regiji. Vendar pa moj glas ne pomeni nekritičnega odobravanja politike Riada. Resolucija sicer beleži določen napredek v okviru programa „Vizija 2030“, zlasti pri socialno-ekonomskih reformah in postopnem vključevanju žensk, a hkrati jasno in brez olepšav opozarja na resne pomanjkljivosti. Dokument ostro izpostavlja zaskrbljujoče stanje na področju človekovih pravic, zlasti glede naraščajočega števila usmrtitev, omejevanja svobode govora in pravic delavcev migrantov. Podprla sem ta tekst, ker verjamem, da je strukturiran in kritičen dialog učinkovitejši od izolacije. Le s formaliziranim okvirom sodelovanja lahko EU zaščiti svoje strateške interese, hkrati pa ohrani prostor za pritisk glede spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic. Gre za nujno uravnoteženje med gospodarskimi interesi in našimi temeljnimi vrednotami, ki od EU zahteva ažurnost, ne pa umika.

EU’s diplomatic strategy and geopolitical cooperation in the Arctic

Glasovala sem za priporočilo o Diplomatski strategiji EU in geopolitično sodelovanje na Arktiki, ker vsebuje celovit odziv na hitro spreminjajoče geopolitične in okoljske razmere v Arktiki. Regija ni več le oddaljeno območje miru, temveč postaja prizorišče naraščajočih napetosti zaradi ruske militarizacije in vse večjih ambicij Kitajske. Evropska unija ne sme ostati pasivna opazovalka, temveč mora zavarovati svoje strateške interese. Podprla sem krepitev sodelovanja z NATO in ključnimi zavezniki, da bi lahko skupaj zagotovili varnosti kritične infrastrukture, vključno s podvodnimi kabli in energetskimi povezavami. Hkrati priporočilo pravilno poudarja pomen spoštovanja mednarodnega prava, zlasti konvencije UNCLOS, in obsodbo ruskih poskusov omejevanja svobodne plovbe. Prav tako sem glasovala za, ker dokument ne zanemarja okoljskega in človeškega vidika. Podnebne spremembe v Arktiki neposredno vplivajo na Evropo, zato je ključno vlaganje v raziskave in trajnostni razvoj ob doslednem spoštovanju pravic domorodnih ljudstev. Krepitev diplomatske prisotnosti EU, vključno z novo pisarno na Grenlandiji, in prizadevanje za status opazovalke v Arktičnem svetu sta prava koraka k temu, da EU postane relevanten in konstruktiven igralec v regiji, ki je vitalnega pomena za našo varnost in prihodnost.

Protection of minors online

Zaščita naših otrok in mladostnikov v digitalnem svetu je ena med najpomembnejših nalog današnjega časa. Zato sem glasovala za resolucijo Evropskega parlamenta o zaščiti mladoletnikov na spletu. Spletno okolje ponuja izjemne priložnosti za učenje in ustvarjanje, vendar prinaša tudi resna tveganja, kot so zasvojljivost, izpostavljenost škodljivim vsebinam, radikalizacijo in manipulativne poslovne prakse. Podprla sem poziv k doslednemu izvajanju obstoječe zakonodaje, zlasti akta o digitalnih storitvah, in k uvedbi dodatnih ukrepov tam, kjer so ranljivosti očitne. Resolucija daje poudarek na novih izzivih, ki jih prinaša umetna inteligenca za zaščito duševnega zdravja in varnosti otrok, ki jih obstoječi predpisi morda ne pokrivajo v celoti. Prav tako potrebujemo resna prizadevanja za učinkovito preverjanje starosti, ki pa mora spoštovati zasebnost uporabnikov. Resolucija pravilno izpostavlja tudi potrebo po digitalnem opismenjevanju ne le otrok, temveč tudi staršev in učiteljev, saj tehnološke rešitve same po sebi niso dovolj. S tem sem podprla celovit pristop, ki otrokom omogoča varno raziskovanje spleta, hkrati pa od tehnoloških velikanov zahteva večjo odgovornost za vsebine in mehanizme, ki jih ponujajo najranljivejšim članom naše družbe. S sprejeto resolucijo pošiljamo jasen signal Komisiji, da mora pri prihodnjih zakonodajnih predlogih, postaviti varnost in dobrobit otrok na prvo mesto, pred dobičke korporacij.

Access to finance for SMEs and scale-ups

Glasovala sem proti resoluciji o dostopu do financiranja za mala in srednje velika podjetja ter podjetja v rasti, ker kljub pretvezi, da podpira mala in srednja podjetja, v resnici odpira vrata nevarni deregulaciji, ki ogroža delavske pravice, varstvo potrošnikov in okoljske standarde. Navidezno odpravlja birokracijo ter zmanjšuje administrativna bremena, v resnici pa vsebina postavlja dobičke pred ljudi in okolje. Spodbujanje tveganega kapitala zanemarja potrebo po stabilnem in socialno odgovornem financiranju. Namesto da bi krepili javne investicije in podpirali lokalno gospodarstvo, resolucija spodbuja prelivanje prihrankov državljanov v nestanovitne kapitalske trge. Namesto da bi ustvarjali pogoje za dostojno delo in trajnostni razvoj, resolucija favorizira interese finančnega kapitala in velikih investitorjev, medtem ko resnične potrebe mikropodjetij in obrtnikov, ki so hrbtenica naših lokalnih skupnosti, ostajajo v ozadju. Evropa potrebuje politiko, ki služi javnemu interesu, ne pa interesom špekulativnega kapitala. Poleg tega sem zaskrbljena zaradi pozivov k reviziji in omilitvi okoljskih predpisov v okviru zelenega dogovora. Podnebna kriza ne dopušča korakov nazaj. MSP potrebujejo podporo za pravičen prehod, ne pa "odpustkov" od okoljske odgovornosti. Resolucija prav tako ne naslavlja ključnih problemov, kot so davčne oaze in nepoštene prakse velikih korporacij, ki najbolj dušijo mala podjetja. Zato takšnega besedila nisem mogla podpreti.

Resolution on protection of EU consumers against the practices of certain e-commerce platforms: the case of child-like sex dolls, weapons and other illegal products and materials

Glasovala sem proti resoluciji o zaščiti potrošnikov EU pred praksami nekaterih platform za e-trgovino, ker v tem primeru se pod pretvezo zagotavlja varnost skozi uvedbo ukrepov, ki bodo nesorazmerno obremenili evropske potrošnike in omejili prosto trgovino. Čeprav se strinjam, da morajo biti izdelki na trgu EU varni in zakoniti, je pristop v tem besedilu napačen. Resolucija odkrito podpira ukinitev praga 150 EUR za oprostitev carine in poziva k uvedbi novih pristojbin za obdelavo pošiljk. To bo neposredno podražilo dostopnih izdelkov za državljane z nižjimi dohodki, ki se v času draginje zanašajo na cenejše spletne nakupe. Namesto da bi krepili kupno moč, jo s takimi ukrepi zmanjšujemo. EU je nedavno sprejela akt o digitalnih storitvah in uredbo o splošni varnosti proizvodov, ki naslavljata tudi te platforme, zato jim moramo dati čas, da pokažejo rezultate, preden zahtevamo dodatne zakonodajne predloge. Ta resolucija deluje bolj kot protekcionistično orodje za zaščito domače industrije pred tujo konkurenco kot pa premišljen ukrep za varnost potrošnikov.

Ensuring faster registration and uptake of biological control agents

Glasovala sem za resolucijo o Zagotavljanju hitrejše registracije in uporabe sredstev za biološko zatiranje, saj predstavlja ključen korak k spodbujanju trajnostnega kmetijstva v Evropski uniji in zmanjševanju odvisnosti od konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev. Zavedam se nujnosti prehoda na bolj okolju prijazne prakse, ki ščitijo biotsko raznovrstnost, zdravje tal in človeka, hkrati pa zagotavljajo prehransko varnost in konkurenčnost kmetijskega sektorja. Podpiram poziv k jasni pravni opredelitvi biološkega nadzora in vzpostavitvi pospešenih postopkov odobritve na ravni EU za biološke aktivne snovi ter odobritve bioloških sredstev na ravni držav članic. Trenutni dolgotrajni in zapleteni postopki ovirajo trženje inovativnih in manj tveganih rešitev, kar povzroča, da so kmetje prikrajšani za učinkovite alternative. Posebej cenim poudarek na zagotavljanju ustreznih virov za Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA) in pristojne nacionalne organe, vključno z usposabljanjem in specializiranim osebjem. To bo omogočilo hitrejše in ustreznejše ocenjevanje bioloških sredstev, ki se razlikujejo od konvencionalnih kemičnih pesticidov. Nadalje, resolucija spodbuja raziskave in inovacije, krepitev znanja kmetov ter sodelovanje med vsemi akterji, kar je bistveno za uspešno implementacijo integriranega varstva rastlin in širšo uporabo biološkega nadzora. To je pomembna zmaga za bolj trajnostno in odporno evropsko kmetijstvo.

Institutional aspects of the Report on the future of European Competitiveness (Draghi Report)

Glasovala sem za resoluciji o Institucionalni vidiki poročila o prihodnosti evropske konkurenčnosti, ki celovito obravnava nujnost krepitve konkurenčnosti Evropske unije v spreminjajočem se geopolitičnem okolju. Podpiram analizo poročil ki poudarja, da se EU sooča z eksistencialnimi izzivi, ki zahtevajo poglobljene strukturne reforme in znatne naložbe, da bi zagotovili prihodnjo rast in blaginjo. Ključnega pomena je poziv k poglobitvi in dokončanju evropskega enotnega trga, ki ostaja temeljni steber naše gospodarske moči. Izjemno podpiram tudi pozive k učinkovitejši in poenostavljeni institucionalni ureditvi, vključno z razširitvijo glasovanja s kvalificirano večino in uporabo »passerelle clauses«, kar bo EU omogočilo hitrejše in odločnejše ukrepanje v strateških sektorjih. Prav tako je nujna krepitev proračuna EU z novimi lastnimi viri, da se lahko financirajo skupne evropske investicije. Nenazadnje, resolucija strateško povezuje gospodarsko konkurenčnost z okoljskimi in socialnimi cilji, vključno z zelenim prehodom, digitalno transformacijo in vzpostavitvijo prave obrambne unije. Gre za ambiciozen in potreben načrt, ki bo EU omogočil, da postane močnejši in bolj suveren globalni akter.

Impact of artificial intelligence on the financial sector

Glasovala sem za resolucijo o vplivu umetne inteligence na finančni sektor, ker prepoznava in obravnava ključni prehod, ki ga umetna inteligenca (UI) prinaša. UI ima ogromen potencial za inovacije, povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti evropskih finančnih institucij na svetovni ravni. Še posebej pozdravljam zmožnost izboljšanja odkrivanja goljufij, preprečevanja pranja denarja ter zagotavljanja bolj prilagojenih in dostopnih finančnih storitev, kar prinaša koristi tako podjetjem kot potrošnikom. Vendar se zavedam, da uporaba UI prinaša tudi znatne izzive. Med njimi so tveganja, povezana s kakovostjo in reprezentativnostjo podatkov. To poudarja nujnost robustnega upravljanja podatkov, testiranja modelov ter ohranjanja človeškega nadzora nad sistemi UI. Zato zahtevamo večjo pozornost nadzornih organov, ki se morajo prilagoditi novim tehnologijam, hkrati pa ne smejo zatreti inovacij z neproporcionalnimi regulativnimi zahtevami. Ključno je zagotoviti uravnotežen in predvidljiv regulativni okvir, ki omogoča inovacije, hkrati pa učinkovito obravnava vsa tveganja, vključno z varovanjem osebnih podatkov in zagotavljanjem etične uporabe UI. Podpiram pozive k večji koordinaciji med nadzornimi organi, krepitvi UI pismenosti in spretnosti, pa tudi k spodbujanju naložb v evropski UI sektor.

2024 budget – assessing the implementation of the gender mainstreaming methodology in the EU budget

Glasovala sem za resolucijo, s čemer odločno podpiram vključevanje načela enakosti spolov v proračun EU in vse politike Unije. Enakost spolov ni le temeljna vrednota EU, ampak je tudi ključni pogoj za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter večje družbene odpornosti, kar potrjujejo tudi makroekonomske analize. Pozdravljam prizadevanja za razvoj metodologije za spremljanje porabe, vendar se strinjam, da je treba to metodologijo nadgraditi. Le tako bomo lahko zagotovili, da bo enakost spolov strukturno vgrajena v celoten proračunski cikel in da bo EU finančno podprla cilje, kot so zmanjšanje plačnih in pokojninskih vrzeli, boj proti revščini žensk, dostop do kakovostnega javnega zdravstva in varstva otrok, ter podpiranje ženskega podjetništva. Nujno je, da se v prihodnjem večletnem finančnem okviru določijo jasni kvantitativni cilji in zagotovijo namenska sredstva za porabo, namenjeno enakosti spolov. To bo zagotovilo odgovornost in preglednost ter prispevalo k učinkovitejši rabi sredstev. S to resolucijo utrjujemo zavezanost EU k dejanski uresničitvi enakosti spolov v vseh razsežnostih naših družb, kar bo dolgoročno koristilo celotni evropski skupnosti.

The role of simple tax rules and tax fragmentation in European competitiveness

Glasovala sem za resolucijo o vlogi preprostih davčnih pravil in odpravi davčne razdrobljenosti za večjo konkurenčnost EU, ker se strinjam, da zapleteni, nepregledni in neusklajeni davčni sistemi po državah članicah zavirajo naložbe, otežujejo poslovanje podjetij ter slabijo enotni trg. Podpiram poziv k poenostavitvi davčnih postopkov, digitalizaciji, zmanjšanju administrativnih bremen in k večji usklajenosti pravil o DDV, davkih na dobiček in čezmejnih vlaganjih. Prav tako se strinjam z zahtevo po večji preglednosti, učinkovitejšem boju proti davčnim utajam in izogibanju davkom ter po ustvarjanju enakih pogojev za vse podjetnike. Poenostavljen, pravičen in stabilen davčni okvir je ključen za privabljanje investicij, spodbujanje inovacij ter ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, obenem pa mora zagotavljati zadostne javne prihodke za vlaganja v skupno prihodnost.

Deliberations of the Committee on Petitions in 2024

Glasovala sem za resolucijo o delu Odbora za peticije v letu 2024, ker ta organ predstavlja ključen most med državljani in institucijami EU ter omogoča, da se njihov glas sliši neposredno v zakonodajnem procesu. Podpiram poudarek na večji preglednosti, učinkovitejšem odzivanju na peticije in boljši komunikaciji z vlagatelji, vključno z dostopnostjo za osebe z invalidnostjo in uporabnike znakovnih jezikov. Pomemben je tudi razvoj sodobnih digitalnih orodij, vključno z odgovorno uporabo umetne inteligence, ki lahko prispeva k hitrejšemu, preglednejšemu in bolj dostopnemu postopku. Pozdravljam tesnejše sodelovanje z Evropskim varuhom človekovih pravic, boljšo povezavo med Komisijo in Parlamentom pri obravnavi peticij ter poudarek na okoljskih, socialnih in izobraževalnih vprašanjih, ki jih državljani najpogosteje izpostavljajo. Resolucija utrjuje pomen pravice do peticije kot temeljnega demokratičnega orodja v EU in krepi zaupanje državljanov v evropske institucije.

Resolution on the situation in Afghanistan: supporting women and communities affected by the recent earthquakes

Glasovala sem za resolucijo o razmerah v Afganistanu in podpori ženskam ter skupnostim, prizadetim po nedavnih potresih, ker poudarja nujnost mednarodne pomoči prebivalcem, ki trpijo zaradi uničenja, lakote in popolne izključenosti žensk iz javnega življenja pod talibanskim režimom. Podpiram poziv k okrepitvi humanitarne in razvojne pomoči, zlasti za zdravstveno oskrbo, izobraževanje in obnovo skupnosti, ter zahtevo, da se vsa pomoč izvaja prek zanesljivih partnerjev, ki lahko delujejo mimo talibanske kontrole. Resolucija upravičeno obsoja sistematično diskriminacijo žensk in deklic, omejevanje njihovega dostopa do izobraževanja, dela in zdravstva ter poziva k priznanju spolnega apartheida kot zločina proti človečnosti. Strinjam se tudi s pozivom k odgovornosti talibanskih voditeljev, izvajanju mednarodnih nalogov za prijetje in uvedbi ciljnih sankcij proti odgovornim za zločine. EU mora ostati trdna v podpori afganistanskim ženskam, branilcem človekovih pravic in lokalnim skupnostim, ki se kljub represiji borijo za dostojanstvo, enakost in preživetje.

Resolution on a united response to recent Russian violations of the EU Member States’ airspace and critical infrastructure

Glasovala sem za resolucijo o enotnem odzivu na nedavne ruske kršitve zračnega prostora držav članic EU in napade na kritično infrastrukturo, ker gre za namerno hibridno in vojaško eskalacijo, ki ogroža varnost naših državljanov, stabilnost Unije in podporo Ukrajini. Kršitve zračnega prostora, motenje satelitske navigacije, dronski vdori ter sabotaže zahtevajo hiter, odločen in usklajen evropski odgovor. Podpiram ukrepe za okrepitev zračne in pomorske obrambe ter zaščite kritične infrastrukture, vključno z nadgradnjo protidronskih zmogljivosti, boljšo civilno-vojaško koordinacijo, skupnim usposabljanjem in interoperabilnostjo z Natom, pobudama Eastern Flank Watch in “drone wall”, ter pospešenim razvojem večnivojskega sistema zračne obrambe v okviru PESCO/EDA. Enako pomembna sta dosledno izvajanje in zaostritev sankcij proti Rusiji in njenim pomagačem ter preprečevanje njihovega izogibanja. Strinjam se, da moramo povečati evropsko obrambno industrijsko kapaciteto, pospešiti skupna naročila, inovacije in vojaško mobilnost, hkrati pa poskrbeti za pripravljenost družbe. Podpiram tudi nadaljnjo politično in vojaško pomoč Ukrajini, vključno z zračno obrambo in partnerstvi pri dronskih tehnologijah ter učinkovito uporabo zamrznjenih ruskih sredstev za obnovo in obrambo. Odločen, enoten in sorazmeren evropski odziv je ključen, da zavarujemo suverenost držav članic, zaščitimo civiliste in infrastrukturo ter ohranimo mir in varnost v Evropi.

Resolution on the Second World Summit for Social Development

Glasovala sem za resolucijo o drugem svetovnem vrhu o socialnem razvoju, ker poudarja potrebo po močnem socialnem stebru znotraj EU in globalno ter krepitev boja proti revščini, neenakosti in socialni izključenosti. Podpiram poziv k posodobitvi akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic in oblikovanju novega evropskega socialnega dogovora za prihodnost, ki bo temeljil na kakovostnih delovnih mestih, dostojnih plačah, socialni zaščiti in dostopu do javnih storitev. Pomembno je tudi, da EU uresniči cilje trajnostnega razvoja do leta 2030 in okrepi prizadevanja za zeleno in digitalno tranzicijo, ki bo socialno pravična in nikogar ne bo pustila ob strani. Podpiram pozive k boju proti otroški in energetski revščini, krepitvi pravic delavcev in socialnega dialoga, odpravi plačnih razlik med spoloma ter k zagotavljanju dostopnega stanovanja in kakovostne izobrazbe. Evropska unija mora ostati vodilna sila pri spodbujanju socialne pravičnosti, enakosti in človekovih pravic doma in po svetu ter dokazovati, da gospodarski napredek in socialna kohezija ne izključujeta drug drugega, temveč se medsebojno krepita.

Resolution on the declaration of principles for a gender-equal society

Glasovala sem za resolucijo o razglasitvi načel za družbo enakih spolov, ker je enakost spolov temeljna vrednota EU in predpogoj za demokracijo, blaginjo ter polno udeležbo vseh v družbi. Podpiram pristop, ki povezuje zakonodajo, politike in proračune z jasnimi cilji, kazalniki in spremljanjem napredka. Pozdravljam sporočilo Komisije z naslovom Načrt za pravice žensk in priloženo deklaracijo kot dober temelj nove strategije za enakost spolov po 2025. Ključno je, da strategija naslovi plačno in pokojninsko vrzel, nasilje na podlagi spola, usklajevanje dela in družine, dostop do kakovostne oskrbe, zdravstvenih storitev in spolnega ter reproduktivnega zdravja, ter okrepi ekonomsko opolnomočenje žensk, vključno z odpravo steklenih stropov in spodbujanjem žensk v STEM ter vodstvu. Zato podpiram potrditev načel iz deklaracije in pričakujem, da bo Komisija v celoti upoštevala stališča Parlamenta pri pripravi nove strategije, z močnim sodelovanjem socialnih partnerjev in civilne družbe ter z učinkovitim izvajanjem in financiranjem na ravni EU in držav članic. Enakost ni sloganu podobna ambicija, temveč merljiv cilj, ki koristi celotni družbi in gospodarstvu.

EU political strategy on Latin America

Glasovala sem za resolucijo o politični strategiji EU za Latinsko Ameriko, ker poudarja pomen tesnejšega strateškega zavezništva med regijama, ki temelji na demokraciji, človekovih pravicah, pravni državi, trajnostnem razvoju in multilateralizmu. Resolucija poziva k okrepljenemu sodelovanju na področjih, kot so zeleni in digitalni prehod, boj proti neenakosti, človekove pravice, varnost, migracije in boj proti organiziranemu kriminalu. Podpiram tudi jasen poudarek na zagovoru demokracije ter obsodbo režimov v Venezueli, Nikaragvi in na Kubi, ter na potrebi po večji prisotnosti EU v regiji, da se uravnoteži vpliv Kitajske in Rusije. Pomembno je, da so v središče odnosov postavljeni ljudje, civilna družba, okoljska odgovornost in spoštovanje človekovega dostojanstva. Resolucija daje trden politični okvir za nov zagon partnerstva EU-Latinska Amerika pred vrhom EU-CELAC novembra 2025, zato sem jo podprla.

Role of EU policies in shaping the European Sport Model

Glasovala sem za resolucijo o vlogi politik EU pri oblikovanju evropskega športnega modela (2025/2035(INI)), ker jasno utrjuje šport kot javno dobro, temelječe na solidarnosti, zaslugi in odprtih tekmovanjih. Podpiram močnejšo povezanost med vrhunskim in množičnim športom, več vlaganj prek Erasmus+ in kohezije v varno, dostopno infrastrukturo ter spodbude za prostovoljce. Resolucija krepi pravice športnikov, enakost spolov in vključenost oseb z invalidnostjo, hkrati pa zahteva dobro upravljanje, boj proti korupciji, prirejanju izidov, dopingu in spletnemu piratstvu. Pozdravljam tudi jasne usmeritve po sodbah Sodišča EU: brez “breakaway” lig, spoštovanje načela napredovanja in izpadanja, ter skladnost s pravili konkurence. Gre za uravnotežen okvir, ki ščiti integriteto športa, posluša glas športnikov in navijačev ter vrača koristi skupnostim.

A new vision for the European Universities alliances

Glasovala sem za resolucijo o novi viziji evropskih univerzitetnih zavezništev (2025/2036(INI)), ker ta pobuda krepi evropski visokošolski prostor, povezuje raziskave, inovacije in izobraževanje ter prispeva k strateški avtonomiji in konkurenčnosti EU. Univerzitetna zavezništva omogočajo tesnejše sodelovanje med univerzami, spodbujajo mobilnost študentov, raziskovalcev in osebja ter odpirajo prostor za skupne diplome in evropske kampuse. Resolucija poudarja, da mora biti financiranje dolgoročno, stabilno in usmerjeno v kakovost ter da se obstoječim zavezništvom omogoči nadaljnji razvoj, namesto da bi sredstva razpršili. Podpiram tudi zahteve po večji vključenosti študentov v upravljanje, krepitvi socialne razsežnosti in dostopnosti, zaščiti akademske svobode ter boljšem povezovanju z gospodarstvom in trgom dela. Ta vizija univerzitetnih zavezništev je nujna, če želimo utrditi položaj Evrope kot privlačne, odprte in inovativne akademske skupnosti na globalni ravni.

Implementation and streamlining of EU internal market rules to strengthen the single market

Glasovala sem za poročilo o izvajanju in poenostavitvi pravil notranjega trga (2025/2009(INI)), saj ta naslavlja glavno oviro konkurenčnosti EU – preveč razdrobljena pravila in administrativna bremena, ki najbolj prizadenejo MSP in zagonska podjetja. Poročilo poziva k doslednemu in enotnemu izvajanju zakonodaje, hitrejšim postopkom pri kršitvah in odpravi nepotrebnega »gold-platinga«, ob hkratnem varovanju visokih okoljskih in potrošniških standardov. Poseben poudarek daje digitalizaciji in uporabi umetne inteligence, kar bo pospešilo postopke dovoljenj in čezmejno poslovanje, ter krepitvi prostega pretoka storitev in standardizacije. Tak pristop sprošča potencial enotnega trga, spodbuja naložbe in inovacije ter ustvarja nova kakovostna delovna mesta v EU.

Stock-taking of the European elections 2024

Glasovala sem za poročilo o volitvah v Evropski parlament leta 2024 - 2025/2012(INI). To prinaša pomemben pregled udeležbe, izzivov in potrebnih reform za okrepitev evropske demokracije. Kljub rekordni volilni udeležbi v zadnjih 25 letih, ki je znak večjega zanimanja državljanov za EU, so razlike med državami članicami še vedno prevelike. Posebej me skrbi nižja udeležba mladih in upad zastopanosti žensk, kar kaže na nujnost nadaljnjih prizadevanj za bolj vključujoč in reprezentativen Parlament. Podpiram ukrepe za harmonizacijo volilnih pravil, vključno z enotno volilno starostjo, lažjim glasovanjem za državljane, ki živijo v tujini, ter okrepitev procesa spitzenkandidatov, ki državljanom daje večji neposredni vpliv na imenovanje predsednika Evropske komisije. Prav tako je ključno, da okrepimo odpornost volitev proti dezinformacijam, tujemu vmešavanju in političnemu nasilju, kar je bistveno za zaščito integritete demokratičnih procesov.

Resolution on Gaza at breaking point: EU action to combat famine, the urgent need to release hostages and move towards a two-state solution

Glasovala sem za resolucijo o Gazi (2025/2852(RSP)), ker postavlja jasne temelje za izhod iz humanitarne in politične krize. Njen cilj je hkratna ustavitev spopadov in zagotovitev varnih humanitarnih koridorjev, izpustitev vseh talcev ter začetek verodostojnega mirovnega procesa, ki vodi k rešitvi dveh držav. Resolucija odločno obsoja zločine Hamasa in predlaga dodatne sankcije, hkrati pa opozarja na spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in na nesorazmerne vojaške ukrepe, ki povzročajo nesprejemljivo trpljenje civilistov, zlasti otrok. Podprla sem tudi zahteve po odprtju vseh mejnih prehodov, razširitvi humanitarne pomoči ter obnovitvi in nadzoru delovanja UNRWA. Resolucija poudarja odgovornost za kršitve mednarodnega prava, vlogo ICC in ICJ ter dosledno izvajanje pravil EU glede izvoza orožja in označevanja proizvodov iz nezakonitih naselbin. Ključno sporočilo resolucije je, da do miru in varnosti za Izraelce in Palestince vodi le politična pot: brez Hamasa v prihodnji upravi Gaze, z okrepljeno in reformirano Palestinsko upravo kot legitimnim sogovornikom ter s postopnimi koraki k priznanju Palestine. To je uravnotežen pristop, ki povezuje humaniteto, mednarodno pravo in realno diplomacijo v izvedljiv načrt za mir.

Resolution on the situation in Colombia after the wave of recent terrorist attacks

Glasovala sem za skupno resolucijo o razmerah v Kolumbiji po nedavnem valu terorističnih napadov (2025/2855(RSP)), ker ta jasno obsoja umor senatorja Miguela Uribeja Turbaya in pokaže, da nasilje ni osamljena tragedija, temveč del širšega vzorca političnega zastraševanja, terorizma in napadov na demokratične institucije. Resolucija poleg izraza sočutja žrtvam in njihovim družinam zahteva celovite preiskave, ki morajo zajeti tako neposredne storilce kot organizatorje, financerje in tiste, ki takšne napade omogočajo. Podpiram njene zahteve po večji zaščiti političnih predstavnikov, novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in vseh, ki mirno uresničujejo svoje demokratične pravice. Evropski parlament upravičeno opozarja na nevarnost, ki jo predstavljajo oborožene skupine, odpadniške frakcije FARC, ELN, klan del Golfo ter čezmejne kriminalne mreže, kot je Cártel de los Soles, ki destabilizirajo celotno regijo. Zato je ključno, da se seznam terorističnih organizacij EU posodobi glede na dejanske razmere. Resolucija poudarja tudi potrebo po okrepljeni prisotnosti OZN, nadaljevanju verifikacijske misije ter večji podpori mirovnemu procesu, pri čemer EU ostaja pomemben politični, finančni in tehnični partner. Obenem opozarja na nujnost stabilnega financiranja varuha človekovih pravic, ki ima ključno vlogo pri dokumentiranju zlorab in zaščiti civilistov.

Facilitating the financing of investments and reforms to boost European competitiveness and creating a Capital Markets Union (Draghi Report)

Glasovala sem za resolucijo o spodbujanju naložb in reform za konkurenčnost ter vzpostavitev unije kapitalskih trgov (2024/2116(INI)). Brez obsežnejše mobilizacije zasebnega kapitala in bolj povezanih, globljih ter likvidnih kapitalskih trgov EU ne bo dohitela investicijskega primanjkljaja in ne bo podprla zelenega ter digitalnega prehoda. Podpiram ukrepe za poenostavitev kot so hitrejše kotacije, skrajšan poravnalni cikel, močnejša konvergenca nadzora pod okriljem ESMA, boljši dostop MSP do lastniškega in tveganega kapitala, odprava čezmejnih ovir ter razvoj varnih, preglednih produktov za male vlagatelje, ki omogočajo preusmeritev prihrankov v produktivne naložbe v EU. Pri tem je ključno, da integracija trgov ne ogroža varstva potrošnikov, finančne stabilnosti in socialne kohezije, javna sredstva pa naj predvsem spodbudijo zasebne naložbe v strateške sektorje.

The role of cohesion policy in supporting the just transition

Glasovala sem za resolucijo o vlogi kohezijske politike pri podpori pravičnemu prehodu (2024/2121(INI)). Kohezijska politika in Sklad za pravični prehod sta ključna, da podnebno nevtralno gospodarstvo ne poglablja razlik med regijami, temveč prinaša nova delovna mesta in priložnosti za MSP. Podprla sem boljše usklajevanje med skladi, poenostavitev pravil in več tehnične pomoči, da sredstva hitreje pridejo do občin in regij. Poseben poudarek dajem vlaganjem v znanja in spretnosti za zeleni in digitalni prehod, vajeništva ter preusposabljanje delavcev, pa tudi dostopnemu stanovanjskemu in socialnemu zaledju. Zavzemam se za pristop „od spodaj navzgor” z vključenimi lokalnimi partnerji in jasnimi kazalniki, da bodo naložbe merljivo izboljšale zaposljivost, odpornost in konkurenčnost. Pravični prehod mora biti socialno pravičen, gospodarsko vzdržen in podprt z manj birokracije, več preglednosti ter stabilnim financiranjem tudi po letu 2027.

The role of cohesion policy investment in resolving the current housing crisis

Glasovala sem za resolucijo o vlogi kohezijske politike pri reševanju stanovanjske krize (2024/2120(INI)). Kohezijska sredstva morajo bolj neposredno podpreti dostopna, javna in neprofitna stanovanja ter prenovo slabo učinkovitih stavb, da zmanjšamo energetsko revščino in stroške za gospodinjstva. Podprla sem poenostavitev pravil, več tehnične pomoči in lažji dostop občin in mest do sredstev, pa tudi pametno kombinacijo nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov. Poseben poudarek je na mladih, družinah z nizkimi dohodki, starejših in osebah z oviranostmi, pa tudi na območjih z največjim pritiskom, kot so turistična središča, otoki, odročna in demografsko ogrožena območja. Stanovanjska politika mora iti z roko v roki z vlaganji v javni prevoz, storitve in delovna mesta.

Possibilities for simplification of cohesion funds

Glasovala sem za resolucijo o poenostavitvi kohezijske politike (2024/2106(INI)), saj je enostaven in učinkovit dostop do sredstev ključen za zmanjševanje razvojnih razlik med regijami. Podpiram širšo uporabo poenostavljenih stroškovnih možnosti, popolno digitalizacijo upravljanja in jasnejša, bolj usklajena pravila med skladi, ob doslednem uveljavljanju načela partnerstva z dejanskim vključevanjem regij in občin. Poenostavitev pa ne pomeni popuščanja pri nadzoru. Kohezijska politika mora ostati pregledna, odgovorna in usmerjena v rezultate, hkrati pa se izogniti centralizaciji ter ohraniti lokalni pristop. Tak okvir bo pospešil črpanje, izboljšal učinkovitost naložb in okrepil temeljno poslanstvo kohezije.

The future of agriculture and the post-2027 common agricultural policy

Glasovala sem za resolucijo o prihodnosti kmetijstva in skupne kmetijske politike po letu 2027 (2025/2052(INI)). SKP ostaja ena ključnih politik EU, saj zagotavlja prehransko varnost, konkurenčnost sektorja in razvoj podeželja, vendar jo je treba zaradi geopolitičnih in podnebnih izzivov posodobiti. Podpiram pozive k močnejšemu proračunu, učinkovitejšim instrumentom za obvladovanje tveganj in k poenostavitvi pravil, da bodo sredstva hitreje dosegla kmete. Nova SKP mora spodbujati trajnost, inovacije, generacijsko prenovo in pravične pogoje na trgu, hkrati pa zagotoviti dostop mladih do zemlje in financiranja, boljše upravljanje z vodo, razvoj beljakovinskih kultur ter pravičnejši položaj kmetov v prehranski verigi. Le tako bomo zagotovili odporen, konkurenčen in trajnosten kmetijski sistem, ki bo prispeval k prehranski varnosti in strateški avtonomiji EU.

Resolution on strengthening Moldova’s resilience against Russian hybrid threats and malign interference

Glasovala sem za resolucijo o krepitvi odpornosti Moldavije proti ruskemu hibridnemu delovanju in zlonamernim vmešavanjem (2025/2811(RSP)). Resolucija upravičeno obsoja poskuse destabilizacije Moldavije prek dezinformacij, nezakonitega financiranja političnih akterjev, kibernetskih napadov in izsiljevanja z energenti ter potrjuje jasno podporo njeni neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti. Podpiram nadaljnje sankcije proti odgovornim, okrepljeno pomoč, sodelovanje z neodvisnimi mediji in civilno družbo ter ukrepe proti tujemu vmešavanju. Moldavija je v zadnjih letih dokazala napredek pri reformah in približevanju EU, zato podpiram pospešitev pristopnega procesa, podporo poštenim volitvam in ciljno usmerjene naložbe v energetsko diverzifikacijo, povezljivost z notranjim trgom ter krepitev gospodarske in socialne odpornosti. Resolucija pošilja jasno sporočilo solidarnosti moldavskim državljanom in podpira njihovo evropsko prihodnost.

Electricity grids: the backbone of the EU energy system

Glasovala sem za resolucijo o elektroenergetskih omrežjih EU (2025/2006(INI)), saj posodabljanje, razširjanje in digitalizacija omrežij predstavljajo ključen pogoj za uspešno zeleno in digitalno preobrazbo. Stara in preobremenjena omrežja ovirajo priključevanje obnovljivih virov in povečujejo stroške. Podprla sem poziv k ciljnim investicijam, čezmejni povezljivosti, posodobitvi uredbe o TEN-E ter preglednejšemu in pravičnejšemu načrtovanju omrežij, ki bo okrepilo zanesljivost oskrbe in konkurenčnost EU.

Resolution on the Clean Industrial Deal

Glasovala sem za resolucijo o dogovoru o čisti industriji (2025/2656(RSP)), saj ta predstavlja pomemben korak k povezovanju industrijske konkurenčnosti z razogljičenjem. Podprla sem ustanovitev banke za industrijsko razogljičenje, večje naložbe v čisto tehnologijo, reformo energetskega trga in podporo malim in srednjim podjetjem. Industrijski prehod mora temeljiti na pravičnih pogojih, dostopnem financiranju, hitrejšem izdajanju dovoljenj ter vključevanju delavcev in socialnih partnerjev. Uspeh dogovora o čisti industriji bo odvisen od jasne podpore ključnim sektorjem, kot so jeklo, čisti vodik, trajnostna mobilnost in krožno gospodarstvo.

Implementation report on the Recovery and Resilience Facility

Glasovala sem za resolucijo o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost (2024/2085(INI)), saj gre za ključno orodje za zeleno in digitalno preobrazbo EU. Ob vstopu v drugo polovico izvajanja je nujno okrepiti preglednost, demokratični nadzor in odgovornost držav članic ter Komisije. Resolucija upravičeno poziva k izboljšavam pri spremljanju učinkov reform in investicij ter k bolj vključujoči razpravi o prihodnosti evropskega proračuna po letu 2027.

The Commission’s 2024 Rule of Law report

Glasovala sem za resolucijo o poročilu Komisije o vladavini prava za leto 2024 (2024/2078(INI)), ker ta jasno izpostavlja ključne grožnje evropskim vrednotam. V času, ko vlade v več državah članicah spodkopavajo neodvisnost sodstva, omejujejo delovanje civilne družbe in napadajo pravice LGBTIQ+ oseb, mora Komisija odločneje ukrepati kot varuhinja Pogodb. Resolucija posebej poudarja pomen svobodnih in pluralnih medijev, dostopa do pravice do splava in zaščite pred SLAPP tožbami, kar so trenutno ključne točke za obrambo demokracije in enakosti v EU.

2023 and 2024 Commission reports on Montenegro

Glasovala sem za resolucijo o poročilih Komisije o Črni gori za leti 2023 in 2024 (2025/2020(INI)), saj ta potrjuje napredek države pri usklajevanju z evropskim pravnim redom. Pozdravljam sprejetje zakonodaje za zapiranje ključnih poglavij, sodelovanje koalicije in opozicije ter močno podporo javnosti evropski poti. Ostajajo izzivi pri reformi sodstva, boju proti korupciji in volilni zakonodaji, a politična volja in pluralni medijski prostor kažejo, da je Črna gora pripravljena na naslednjo fazo pristopnih pogajanj.

2023 and 2024 Commission reports on Moldova

Glasovala sem za resolucijo o poročilih Komisije o Moldaviji za leti 2023 in 2024 (2025/2025(INI)), saj potrjuje izjemen napredek države na poti v EU. Moldavija je kljub ruskim hibridnim napadom, energetskemu pritisku in notranjim izzivom izpeljala referendum, začela pristopna pogajanja in utrdila zakonodajne reforme. Podprla sem poziv k nadaljnji podpori EU, zlasti pri pravosodju, medijski svobodi, odpornosti na dezinformacije in energetski varnosti. Moldavija potrebuje dolgoročno in stabilno podporo pri vključevanju v enotni trg in uresničevanju reform.

Ninth report on economic and social cohesion

Glasovala sem za resolucijo o Devetem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, ker potrjuje ključno vlogo kohezijske politike pri zmanjševanju razlik med regijami in spodbujanju konvergence v EU. Komisija v poročilu z dne 27. marca 2024 izpostavlja njen prispevek k rasti produktivnosti, zaposlenosti in javnim naložbam. Podpiram ohranitev več nivojskega upravljanja, načela partnerstva in pristopa od spodaj navzgor, kot jih določa Uredba (EU) 2021/1060. Zavzemam se za zadostno financiranje po letu 2027 ter okrepljeno podporo regijam z razvojnim zaostankom. Poudarjam tudi pomen Sklada za pravični prehod kot dela kohezijske politike in pozivam k nadaljnji poenostavitvi pravil ob spoštovanju načela deljenega upravljanja. Kohezijska politika mora ostati dostopna, pregledna in usmerjena v dolgoročni razvoj vseh regij EU.

2023 discharge: General budget of the EU - European Parliament

Glasovala sem za podelitev razrešnice predsednici Evropskega parlamenta za izvrševanje proračuna za leto 2023. Revizijsko poročilo Evropskega računskega sodišča ni zaznalo večjih pomanjkljivosti v sistemih upravljanja in nadzora v okviru Parlamenta. Generalni sekretar je podal razumno zagotovilo o pravilni in namenski uporabi sredstev ter skladnosti s pravili skrbnega finančnega poslovodenja. Pozdravljam tudi izboljšave v notranji reviziji in nadaljnja prizadevanja Parlamenta za večjo učinkovitost, preglednost in trajnostno upravljanje sredstev. Vztrajam pri pomembnosti odgovorne porabe proračunskih sredstev, kar krepi zaupanje državljanov v institucije Unije.

Discharge 2023: EU general budget – European Council and Council

Glasovala sem za podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za izvrševanje proračuna EU za leto 2023, kljub dolgotrajni nepripravljenosti Sveta, da sodeluje v postopku razrešnice s Parlamentom. Kot proračunski organ vztrajam, da mora biti tudi Svet zavezan načelom transparentnosti, demokratičnega nadzora in odgovorne porabe javnih sredstev. Računsko sodišče v svojem letnem poročilu ni ugotovilo bistvenih napak v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo zadevnih transakcij. Vendar pa Svetova zavrnitev sodelovanja pomeni sistemsko pomanjkanje preglednosti in resno oviro pri izvajanju parlamentarnega nadzora. Podpiram prizadevanja za reformo postopka razrešnice, ki bi omogočila učinkovitejši nadzor nad porabo vseh institucionalnih proračunov EU, in pozivam Svet, naj nemudoma obnovi dialog s Parlamentom v duhu medinstitucionalnega sodelovanja.

Guidelines for the 2026 budget - Section III

Glasovala sem za Poročilo o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2026, oddelek III. Evropski parlament namreč opozarja na predvideno gospodarsko rast v EU v letih 2025 in 2026 ter znižanje inflacije, hkrati pa izpostavlja izzive, kot so vojna v Ukrajini, podnebne spremembe in geopolitične napetosti ter tudi poudarja potrebo po strateški avtonomiji, večjih obrambnih zmogljivostih in socialni koheziji. Proračun za leto 2026 mora biti usmerjen v varnost, konkurenčnost, trajnost, inovacije, energijo ter zeleni in digitalni prehod. Posebna pozornost mora biti namenjena tudi raziskavam, mladim, kmetom in socialni zaščiti, ključni so pa tudi razvoj digitalne infrastrukture, umetne inteligence in energetske neodvisnosti. Parlament hkrati poziva k večjim sredstvom za zaščito državljanov in verskih skupnosti pred terorizmom, radikalizacijo in sovražnim govorom ter opozarja na porast napadov na krščansko in judovsko skupnost. Pomen daje tudi etičnim standardom v institucijah, zaščiti pravne države, digitalni varnosti in boju proti pristranskim algoritmom, podpira pa demokracijo, enakost spolov, civilno družbo in neodvisno novinarstvo. EU naj okrepi pomoč Ukrajini in Zahodnemu Balkanu, investira v boj proti podnebnim spremembam, krepi varnost ter skrbi za biotsko raznovrstnost, podeželje in oddaljene regije.

Implementation of the common foreign and security policy – annual report 2024

Glasovala sem za Poročilo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2024. Odbor za zunanje zadeve vsako leto pripravi resolucijo o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike kot odziv na poročilo visokega predstavnika EU za zunanjo politiko. Resolucija ocenjuje izvajanje take politike in predstavlja ključen prispevek Evropskega parlamenta k zunanjemu delovanju EU, zlasti nadzorne vloge, ki jo je EP pridobil z Lizbonsko pogodbo. Poročilo za leto 2024 je prvo v tem zakonodajnem obdobju in naj bi služilo kot vodilo za novo Komisijo in nove visoke predstavnice, temelji pa na analizi letnega poročila ter dodaja stališča EP glede ciljev skupne zunanje in varnostne politike za leto 2025 in se osredotoča na štiri strateške trende: ruska agresija proti Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu, sodelovanje s podobno mislečimi partnerji in prepoznavnost delovanje EU v tujini. Poročilo podaja tudi usmeritve za prihodnje izvršilne organe EU in poudarja potrebo po jasnem opredeljevanju interesov. Izpostavlja tudi pomen naslednjega večletnega finančnega okvirja in parlamentarnega nadzora nad njim.

Implementation of the common security and defence policy – annual report 2024

Glasovala sem za Poročilo o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo za leto 2024. Zadnja leta se EU sooča z novimi krizami in številnimi novimi grožnjami svoji varnosti, kamor sodi predvsem vojaška agresija proti Ukrajini, njen odziv pa je bil tesnejše povezovanje na področju evropske varnosti in obrambe, raziskovanje novih usmeritev in začetek novih pobud za krepitev in skupen in sodelovalen razvoj obrambnih zmogljivosti. Namen tega poročila je predstaviti oceno Evropskega parlamenta o napredku skupne varnostne in obrambne politike EU v sedanjih geopolitičnih in varnostnih razmerah ter s tem tudi odgovoriti na poročilo visokega predstavnika Unije za zunanjo politiko. V poročilu je moč najti tudi priporočila o okrepitvi zunanje politike in o ukrepih, usmerjenih v prihodnost, v različnih razsežnostih, vključujoč napredek pri sprejemanju odločitev na institucionalni ravni, skupen razvoj vojaških ter oboroževalnih zmogljivosti in način njihovega financiranja.

Human rights and democracy in the world and the European Union’s policy on the matter – annual report 2024

Glasovala sem za Poročilo o človekovih pravicah in demokraciji v svetu ter politiki Evropske unije na tem področju – letno poročilo za leto 2024. Vsako leto Evropski parlament sprejme tri letna poročila, in sicer o zunanji politiki EU, o varnosti in obrambni politiki EU ter o politiki EU na področju človekovih pravic. Vsa tri so letna poročila za leto 2024. Prvo temelji na poročilu visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in je v pristojnosti Odbora za zunanje zadeve, vključuje pa izvajanje skupne zunanje in varnostne politike. Drugo izhaja iz letnega poročila EU o človekovih pravicah po svetu in je v pristojnosti Pododbora za človekove pravice, vključuje pa človekove pravice in demokracijo. Tretje poročilo temelji na poročilu visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in je v pristojnosti Pododbora za varnost in obrambo, vključuje pa izvajanje skupne varnostne in obrambne politike. V teh poročilih se spremlja in ocenjuje izvajanje skupnih zunanjih in varnostnih politik, kar je ključnega pomena za oblikovanje zunanje politike EU, predvsem povezanih z okrepljeno pravico do nadzora, ki jo je parlament dobil z Lizbonsko pogodbo. Pomembno je, da se EP odzove na letna poročila drugih institucij takoj, ko so objavljena.

Resolution on social and employment aspects of restructuring processes: the need to protect jobs and workers’ rights

Glasovala sem za resolucijo o socialnih vidikih in vidikih zaposlovanja v procesih prestrukturiranja: nujna zaščita delovnih mest in pravic delavcev, namreč evropska industrija, ki zaposluje kar 35 milijonov ljudi in prispeva več kot 80 % izvoza, je ključnega pomena za gospodarstvo EU, pri čemer se moramo zavedati, da je prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo nujen, vendar pa mora biti povezan z zaščito socialnih pravic delavcev in zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest. Pomembne so tudi naložbe v raziskave, inovacije, digitalizacijo in umetno inteligenco, saj s tem lahko okrepimo konkurenčnost in ustvarjamo nova delovna mesta. Poudariti je tudi treba pomembnost izzivov, ki jih prinaša prestrukturiranje industrije ‑ mednje sodijo zaščita pred prisilnim odpuščanjem, zmanjševanje tveganja za izkoriščanje delavcev in zagotovitev dostojnih delovnih pogojev ‑, to pa velja še posebej v nekaterih ključnih sektorjih, kamor sodita na primer avtomobilska in energetska industrija. Komisija mora oceniti učinke zelenega dogovora na konkurenčnost in zaposlovanje ter zakonodajo prilagoditi na način, da prepreči deindustrializacijo. Bistveno je tudi okrepljeno usposabljanje in izobraževanje delavcev. V oblikovanje industrijske politike je treba vključiti socialne partnerje in s tem zagotoviti socialno pravičnost in enake možnosti za vse delavce, predvsem tudi za ranljive skupine.

The European Social Fund Plus post-2027

Glasovala sem za Evropski sociali sklad plus po letu 2027, saj se je sklad za obdobje med letoma 2021 in 2027 izkazal za uspešnega ‑ namreč že do zdaj je 6,8 milijona ljudi našlo zaposlitev, 14,2 milijona ljudi je prejelo pomoč v hrani, 10,3 milijone je pridobilo kvalifikacijo in 3 milijoni so se izobraževali ali usposabljali. Ker pa se sedanji program zaključuje leta 2027, je treba razmišljati o prihodnosti, saj je namreč videti, da bo krovne cilje iz evropskega stebra socialnih pravic zaradi svetovnih razmer težko doseči, zato poročilo predlaga podvojitev proračuna za sklad ESS+, kjer bi se sredstva namenila najbolj ranljivim marginaliziranim skupinam, kajti že leta 2023 je 100 milijonov državljanom EU grozila revščina ali socialna izključenost. Hkrati pa poročilo poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta sklad še naprej deloval kot poseben sklad in ne bo razdeljen ali združen z drugimi skladi, saj bi v tem primeru socialne naložbe, projekte zaposlovanja in socialno vključevanje težje ohranili med prednostnimi nalogami in bi istočasno težje dosegli tiste, ki to najbolj potrebujejo, in to ni dopustno glede na vse prihodnje izzive. Vodilno vlogo znotraj programa morajo prevzeti znanstveniki, osredotočiti pa se je treba na primarne cilje, ne pa toliko na sekundarne in terciarne.

Assessment of the implementation of Horizon Europe in view of its interim evaluation and recommendations for the 10th Research Framework Programme

Glasovala sem za oceno izvajanja programa Obzorje Evropa ob upoštevanju njegove vmesne ocene in priporočil za deseti okvirni program za raziskave, kajti reforme programa Obzorje Evropa so nujne za nadaljnji razvoj konkurenčnosti in inovacij. Zaradi različnih kriz se je bil program primoran usmeriti v kratkoročne rešitve in je pri tem zapostavil trajnostno konkurenčnost, ki pa jo lahko dosežemo le z znanstvenim in tehnološkim razvojem. Žal program, čeprav je odlično zastavljen, ni dosegel svojih ciljev in služi v preveliki meri oblikovalcem politik, medtem ko je njegova podpora znanosti, raziskavam in inovacijam premajhna. Osredotočiti se je treba na primarne cilje, ne pa toliko na sekundarne in terciarne, zagotoviti je treba proračun v višini 220 milijonov EUR ter zmanjšati število upravičencev od sredstev. Za dolgoročno konkurenčnost je treba postaviti raziskave in inovacije v vodilno vlogo in ta reforma programa je nujno potrebna za zagotovitev trdnih temeljev.

Resolution on the UN Climate Change Conference 2024 in Baku, Azerbaijan (COP29)

Ker se zavedam, da je podnebna kriza eden izmed največjih izzivov naše generacije in da podnebne spremembe niso le okoljski problem, pač pa se dotikajo tudi vprašanja socialne pravičnosti, sem izrazila podporo Resoluciji o konferenci OZN o podnebnih spremembah 2024 (COP29) v Bakuju v Azerbajdžanu. Podnebna kriza prizadene vse, a jo najbolj občutijo tisti, ki imajo najmanj sredstev za prilagoditev. Konferenca COP29 v Bakuju tako predstavlja priložnost za globalno sodelovanje pri iskanju rešitev, ki bodo zmanjšale vpliv podnebnih sprememb na naše skupne vire in prihodnost. Z doslednim prizadevanjem moramo zagotoviti, da bodo tisti, ki so najranljivejši, vključeni v rešitve in da ne bomo dopustili, da podnebne spremembe še naprej poglabljajo neenakosti med državami.

Resolution on EU actions against the Russian shadow fleets and ensuring a full enforcement of sanctions against Russia

Mineva 1000 dni od začetka ruske agresije proti Ukrajini. 1000 dni ne predstavlja le številke, pač pa so bile v teh tisočih dneh vsakodnevno pod vprašaj postavljene naše skupne vrednote. Ker smo si kot skupnost odgovorni prizadevati za ustrezno in učinkovito sankcioniranje Rusije, sem podprla predlog resolucije o ukrepih EU proti ruskim flotam v senci in zagotavljanju popolnega izvrševanja sankcij proti Rusiji. Ukrepi, ki jih predlagamo v tej resoluciji, se nanašajo na uporabo ruskih flot v senci, ki ogrožajo mednarodne pomorske poti ter omogočajo Rusiji, da zaobide sankcije in nadaljuje z nelegalnimi dejavnostmi, kot so na primer prevozi energentov in vojaških zalog. Te flote, ki delujejo pod lažnimi zastavami ali s pomočjo posrednikov, predstavljajo resno grožnjo za mednarodni red in mir, saj omogočajo Rusiji, da vzdržuje svoj vojni ustroj kljub mednarodnim sankcijam. S to resolucijo EU poziva k okrepljenemu nadzoru nad pomorskim prometom in večji usklajenosti pri pregonu podjetij in držav, ki sodelujejo v teh ilegalnih aktivnostih. S podporo resoluciji se zavzemam za to, da EU jasno pokaže, da ni pripravljena popustiti in da bomo še naprej vztrajali pri sankcioniranju Rusije, dokler ne bo ustavila vojne.